Our Blog

Rim naj bi svojo uspešno svetovno prevlado v veliki meri dolgovalsvoji bronasti valuti, ki je bila sprva v obliki palic (predvsem mešanici bakra in kositra). Uvedel jo je vladar Numa (716-672 pr. n. št.), ki se je imel za potomca Špartancev. Baker je bilo po eni strani lažje dobiti, saj sta bila zlato in srebro veči­noma koncentrirana na Vzhodu. Po drugi pa je Rim s tem zavrnil vpliv vzhodnih templjev in trgovcev. Kljub temu so na njihovih tleh z žlahtni­mi kovinami še vedno trgovali, vendar so jim Rimljani odvzeli monetarno vlogo. Numa je ustanovil nove religiozne institucije kot npr. pontifex maximus, ki se je nato obdržal skozi vso rimsko zgodovino. Prav tako je ustanovil zlatarski ceh, ki je tako postal ena izmed najzgodnejših rimskih korporacij. Vlivala je srebrne in zlate palice ter jih dajala v zakladnico.

Šesti rimski kralj, Servius Tullius (578-534 pr. n. št.) je najprej podjar­mil bližnjo etruščansko kulturo, kasneje pa razširil vpliv Rima na latinska plemena ter ustanovil Federacijo latinskih narodov. V tej drugi rimski fazi je širitev zahtevala spremembo v organizaciji vladanja in v organizaciji denarnega sistema. Družbo je razdelil na 6 razredov, glede na premoženje. Najpremožnejši prebivalci so morali plačevati več davka, vojsko pa so sesta­vljali ljudje iz prvih dveh razredov. Izpopolnil je monetarni sistem: bronaste palice so ulivali iz čistejšega brona ter jih bolj standardizirali (tehtale so 5 rimskih funtov), na njih pa vtisnili tudi različne živalske podobe. Danes jih strokovnjaki imenujejo aes signatum. Njihova uporaba se je razširila precej prek meja osrednje Italije, našli so jih celo na jugozahodni Siciliji. Servius je monetarno reformo prav tako navezal na cenzus prebivalstva. Mesto in podeželje je razdelil na okraje ter zahteval, da vsak prebivalec istega okraja prispeva določeno vrsto palice glede na to, ali je otrok, odrasel, moški oz. ženska.

Tako je za vsako leto približno vedel, koliko je prebivalcev in koliko od teh jih je sposobnih za vojsko. Prvi cenzus je verjetno opravil okoli leta 554 pr. n. št., s katerim je uspel registrirati približno 84.000 oseb. Prvi tip rimskih kovancev aes grave so bili veliki, devet do deset unč težki bronasti diski.

Sčasoma so postali manjši in lažji, a so vseskozi obdr­žali podoben dizajn. Razvili so se po obdobju Serviusa, morda v času rimske republike (po letu 509 pr. n. št.). Iz tega obdobja izvira tudi zakon Lex Aternia Tarpeia (454 pr. n. št.), ki je določal vrednosti kovancev na način, ki je bil ljudem razumljiv: en ace je moral tehtati 12 unč brona, 10 acejev je kupilo eno ovco, 100 acejev pa enega vola. Po zgledu Solonovih reform je tako zakon razširil legalno valuto tudi na živali.

ziga