Our Blog

Avtor: Tina Šijanec, http://www.instrukcije-izum.si/

Danes sem razmišljala o prehodu iz osnovnošolskih klopi na srednje šole, ki je ponavadi zelo naporen. Jaz se spomnim sebe, v OŠ sem bila čista odličnjakinja, na gimnaziji pa so začele padati 3 in 4, na koncu sem bila dobra. Zakaj? Ker sem vložila enako energije in ur učenja kot sem bila navajena v osnovni šoli. Za srednjo je bilo to premalo, saj je več predmetov, več snovi in še puberteto dodaj, pa smo tam. Veliko staršev se ustraši, ker njihovi otroci poslabšajo drastično ocene. V večini primerov se otroci kmalu prilagodijo, vseeno pa ostane nekaj cvetk, ki jim to ne uspe. Eni rabijo dalj časa da se prilagodijo, enim ne ustreza izbrana šola, druge pa tako meče puberteta, da se jih ne da več kontrolirat. Prvi letnik sicer ni ključen pri kasnejši izbiri fakultete, a vseeno je neka podlaga na kateri gradimo. Zato je potrebno reagirati na slabe ocene že na začetku, saj bo otrok vedno težje nadoknadil zamujeno.

Sama dobim kar nekaj strank iz 1. letnikov, kateri so slabo zaključili prvo ocenjevalno obdobje. Večina teh otrok ni problematična in hitro popravijo ocene. Rabijo samo nekaj dodatne razlage, motivacijo in učne navade. Nekateri od njih hodijo k meni tudi kasneje, ampak veliko bolj poredko in samo po potrebi.

Družina ponavadi težko pomaga otroku v teh letih tudi če zna in ima čas. Saj otroci v teh letih rabijo avtoriteto, pri kateri so pripravljeni delati in jo poslušati.

Nikoli ne bom pozabila mene in moje sestre. Maša je 5 let mlajša od mene in njej pomagati pri domačih nalogah in učenju matematike je bil pravi projekt, ki ponavadi ni bil preveč uspešen. Iz najine sobe se je slišalo kričanje in večni stavek: mi ne delamo tega tako…., to ni prav… A je komu znano? Vseeno smo nekako preživeli, vendar bi bilo veliko lažje, če bi ji pomagal nekdo, ki ni član družine. Hitreje bi bilo in veliko manj energije bi šlo. Ampaka tako je. Dober inštruktor ni biti lahko, predpogoj pa je seveda poleg znanja tudi kar nekaj iznajdljivosti.

 

admin